REGISTRACIJA UPORABNIKA
Sreda, 08.09.2010, 03:17
ob 04:00

6°C
Cet

3°C / 7°C
Pet

2°C / 9°C
Vir: Yahoo
ISKALNIK    
ZBRANO GRADIVO
Visokošolski-strokovni program

Univerzitetni program

POŠLJI GRADIVO
PRIJAVA NA IZPIT
FORUM
Portal Ekonomija spada v skupino Svarog.
Kriza nam je izbrisala kar dve leti rasti
Usihanje izvoza in naložb je slovenski BDP na medletni ravni osulo za rekordnih 8,5 odstotka; posledice za trg dela nas šele čakajo; kratkovidnost politike krizo poglablja.

BDP je v prvem trimesečju letos v Sloveniji na medletni ravni usahnil za 8,5 odstotka, desezonirano pa celo za devet odstotkov, kar je dvakrat toliko kot v povprečju EU .

Slovenski bruto domači proizvod je v prvem četrtletju letos glede na četrtletje prej upadel za rekordnih desezoniranih 6,4 odstotka. Na medletni ravni je bil upad tako 8,5-, desezonirano merjeno pa kar devetodstoten. V EU-27 je bil v istem času 4,5-odstoten. Še v zadnjem trimesečju 2008 je bil četrtletni upad slovenskega BDP 0,9-odstoten, medletni pa 0,8-odstoten.


Izvoz usahnil za petino

Najmočneje je udarila ohromitev izvoza, od katerega sta odvisni več kot dve tretjini slovenskega BDP. Upad izvoza blaga in storitev je bil tako 21,1-odstoten, znižanje uvoza pa je bilo sicer 22,7-odstotno. Saldo pri menjavi s tujino je sicer upad BDP omilil za 1,6 odstotne točke. Statistični urad je sicer včeraj objavil tudi najnovejše podatke o trgovinski menjavi s tujino v aprilu letos - izvoz blaga je bil na medletni ravni manjši za 24,4 odstotka, uvoz pa za 29 odstotkov.


Poraba gospodinjstev stagnira, država troši

Slovenska gospodinjstva so se na krizo odzvala z umiritvijo rasti končne porabe, saj so jo glede na prvo lansko trimesečje povečala za vsega 0,1 odstotka. Precej več dinamike pa kaže poraba države, saj jo je ta povečala za 3,8 odstotka.


Bruto investicije zamrle kar za tretjino

Izjemen upad zaradi silovito zmanjšanega izvoznega in domačega povpraševanja pa je bil v prvih treh mesecih opazen na področju bruto naložb. Bil je kar 32,3-odstoten, kar je raven naložb vrnilo v leto 2006. Od tega je bilo zmanjšanje naložb v osnovna sredstva 23,6-odstotno, zmanjšanje zalog pa je od gospodarske rasti odbilo kar 4,2 odstotne točke.

Investicije v stanovanjske gradbene objekte so bile manjše za 14,9 odstotka, v nestanovanjske pa za 25,4 odstotka. Še bolj negativno je bilo pri naložbah v stroje in opremo, kjer je bilo realno zmanjšanje 27,7-odstotno. Od tega so bile investicije v transportno opremo manjše kar za 37,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa za 23,8 odstotka.


Dodani vrednosti v industriji najhuje

V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost zaradi usiha naročil znižala kar za 20,5 odstotka, kar je upadu BDP prispevalo 4,1 odstotne točke. Tej je sledil 13,2-odstotni upad dodane vrednosti v gradbeništvu, v trgovini je bil 11,3-odstoten, v nepremičninski dejavnosti 8,9-odstoten, v prometu pa 5,5-odstoten. Pozitivne stopnje so bile v finančnem posredništvu, in sicer 8,7-odstotna rast dodane vrednosti, v zdravstvu in socialnem skrbstvu 4,3-odstotna, sledile pa so še druge netržne dejavnosti.


Recesija hujša zaradi kratkovidnosti politike

Strokovnjak statističnega urada Andrej Flajs je sicer včeraj opozoril še na zelo neugoden položaj slovenskih javnih financ, ki tonejo v globok primanjkljaj. Ta je v prvem četrtletju letos znašal kar šest odstotkov BDP, več kot štirikrat več kot pred letom dni. Močno preslabo črpanje evropskih sredstev tu položaj še dodatno poslabšuje.

Ukrepi slovenske makroekonomske politike pa so sicer ohromljeni zaradi odsotnosti oblikovanja ustreznih rezerv sredstev iz časov konjunkture, s katerimi bi lahko prek intenzivnejšega investiranja pomembno omilili recesijo. V prihodnjih četrtletjih nas po Flajsovih napovedih čaka še čedalje več težav na trgu dela, saj se bo brezposelnost kot običajno z zamikom močno povečala, kar bo javne finance obremenilo še bolj.


Umar: Na krizo smo se pripravljali prepočasi

Kritičen je bil v odzivu na objavo BDP tudi direktor Umarja Boštjan Vasle: "Dejstvo, da je upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju med največjimi v EU, je delno posledica majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, delno pa potrjuje tudi naše ugotovitve, da je slovenska ekonomija zaradi dolgoletnega počasnega izvajanja potrebnih strukturnih prilagoditev relativno slabše pripravljena na krizne razmere," je komentiral. "Ob pripravi pomladanske napovedi, ko smo za letos napovedali štiriodstotni upad gospodarske aktivnosti, smo predpostavili tudi, da bo ta največji prav v prvi polovici leta. Močno znižanje BDP v letošnjem prvem trimesečju je tako skladno z našimi predpostavkami, zato ocenjujemo, da naša napoved odseva dogajanje v slovenski ekonomiji," je končal Vasle.

[vir: Finance]

Dodajanje komentarja
Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
anketa
Ali se v vaši denarnici pozna recesija?
borzni indeksi
Slo     Svet

+%
+%
+%
tečajnice
EURO1
239,64
HUF1
0,95
HRK1
32,64
USD1
181,93
GBP1
356,93
Vir: BSI 08.09.2010
nepremičnine

Nepremicnine.net


ISSN: 1581-4920