Davek na sladke pijače
Medresorski davek na sladke pijače (oz. trošarino na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah), ki sta ga že pred časom predlagali Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojno za pridelavo in predelavo hrane, v slovenskem prostoru buri duhove že dalj časa. Zaenkrat, predvsem po zaslugi ostrega nasprotovanja Gospodarske zbornice Slovenije, ki trdi, da taki davek ni zgolj diskriminatoren, temveč se z njim ne bi rešil problem debelosti slovenskega prebivalstva, do njegovega sprejetja še ni prišlo. Pa vendar, bi uvedba tovrstnega davka sploh bila smiselna? Bi z njegovo uvedbo preprečili nadaljnji porast debelosti in razširitev diabetesa tipa 2 med Slovenci ali gre zgolj za enega od (za prebivalstvo bridkih) poskusov vladnega krpanja proračunske luknje?
Slovenija se po debelosti uvršča v sam vrh razvitih držav – leta 2008 je tako imelo kar 63,4 odstotka slovenske odrasle populacije čezmerno telesno težo, medtem ko je bilo predebelih 28,6 odstotka odraslih. Glavni razlog za uvedbo davka na sladke pijače (ki bi doletel vse vode, nektarje in druge (ne)gazirane sladke pijače; sladke pijače z nizko vsebnostjo alkohola; energijske pijače; čokoladna mleka in sirupe, praške ter ostale pripravke za pripravo brezalkoholnih pijač) tako tiči v prekomernem uživanju sladkih pijač, kar ima številne negativne posledice za zdravje prebivalstva, od porasta debelosti, do razširitve diabetesa tipa 2.
A edini razlog za take številke, se ne skriva zgolj v prekomernem uživanju sladkih pijač, temveč tudi v:
- presežku zaužite hrane iz nasičenih maščob
- premajhnem deležu zaužitega sadja in zelenjave ter
- previsokem odstotku zaužite soli.
Namreč, v letih med 2008-2013, so se ekonomske razmere, družbeni vzorci in kulturne navade v Sloveniji spremenile, kar je (med drugim) vplivalo tudi na porast debelosti. V tem obdobju se je delež izdatkov, ki so jih slovenska gospodinjstva namenila za nakup sadja in zelenjave, se je močno znižal, obratno-sorazmerno s tem pa so se povečali izdatki, ki so bili namenjeni nakupu slabe prehrane, ki poleg prekomerne potrošnje soli in nasičenih maščob, ne ponuja zadostne količine vitaminov in mineralov.
Kot je mogoče razbrati iz zgornjih dejstev, je problem debelosti slovenskega prebivalstva potemtakem večplasten, zato dvomi o upravičenosti uvedbe davka na sladke pijače ostajajo.
